Vaje za hematološke bolnike

Pošlji po emailu
Shrani
Natisni

Pripravil Dane Nemac

Zakaj biti telesno dejaven?

EN_CLL_Physical_Exercises_Article_1a

Preden poudarimo vse pozitivne učinke redne telesne dejavnosti na delovanje vašega telesa, moramo najprej razložiti nekaj osnovnih mehanizmov, ki do njih privedejo. Telesna dejavnost ali, bolje rečeno, napor je dražljaj za vse večje organske sisteme, kot so srčno-žilni, mišični, imunski, hormonski sistem itd. V primeru, da je ta dražljaj dovolj reden, sproži potrebo po prilagoditvi delovanja omenjenih sistemov. Na ta način se bo telo v prihodnje lažje spopadalo z napori. To pomeni, da začnejo organski sistemi in z njimi telo kot celota delovati bolj učinkovito.

Te prilagoditve pa lahko vplivajo tudi na razvoj in potek bolezni. Hormoni, ki se izločajo bolj koordinirano in učinkovito, lahko vplivajo na regulacijo rasti tumorskih celic. Enako velja za miokine, ki jih izločajo mišice, kadar so dovolj aktivne. Poleg tega redna telesna dejavnost poveča antioksidantne kapacitete, izboljša delovanje imunskega sistema, poveča stabilnost DNK itd.

Raziskave so pokazale, da ima telesna dejavnost na potek bolezni številne pozitivne vplive:

  • Izboljša kvaliteto življenja.
  • Izboljša splošno delovanje telesa.
  • Povezana je z nižjo umrljivostjo.
  • Zmanjša z rakom povezano utrujenost.
  • Poveča samostojnost.
  • Poveča mišično moč.
  • Izboljša delovanje imunskega sistema.
  • Izboljša delovanje srčno-dihalnega sistema.
  • Zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni.
  • Pozitivno vpliva na telesno sestavo.
  • Zmanjša pogostost sopojavov zdravljenja.
  • Skrajša čas bolnišničnega zdravljenja.

Najprej varnost

Vadba je varna tako med kot tudi po večini oblik zdravljenja raka (vključno z zahtevnimi posegi, kot je presaditev kostnega mozga).

  • V primeru, da imate pridružene srčno-žilne težave, povečano tveganje za zlome zaradi osteoporoze ali metastaz v kosteh, nevropatije, limfedem, hudo anemijo ali črevesno stomo, se glede potrebnih prilagoditev pri izvajanju telesne dejavnosti posvetujte z zdravnikom.
  • Bolniki, ki so prestali presaditev krvotvornih matičnih celic, se morajo izogibati pretirani vadbi, saj intenzivna telesna vadba lahko povzroči neželeno zavoro imunskega sistema.
  • Ne vadite, kadar občutite izredno utrujenost, anemijo ali ataksijo.
  • Bolniki z oslabelim imunskim sistemom naj se izogibajo javnih vadbenih prostorov in bazenov, dokler se koncentracija belih krvničk ne povrne na zadovoljivo stanje. Bolnikom, ki so prestali presaditev kostnega mozga, običajno svetujemo, da se takih prostorov izogibajo še eno leto po posegu.
  • Bolniki, ki prestajajo obsevanje, naj se izogibajo izpostavljanju razdražene kože kloru.
  • Za bolnike z ataksijo, omotico ali periferno senzorično nevropatijo je priporočljivo, da se izogibajo aktivnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo obvladovanja ravnotežja in koordinacije. Zanje bo primernejša vadba na sobnem kolesu kot na tekalni stezi.
  • Bolniki z diseminiranim plazmocitomom naj se držijo istih varnostnih ukrepov kot bolniki z osteoporozo. Izogibajte se kontaktnim športom in aktivnostim z veliko obremenitvijo za skelet (skoki, dolgotrajen tek itd.).

Kako začeti?

Izogibajte se telesni nedejavnosti. Nadaljujte običajne dnevne aktivnosti v čim večji meri tudi po operativnih ter med in po neoperativnih posegih.

Vsaka oblika telesne dejavnosti, ki jo zmorete, je dobrodošla za vaše zdravje.

  1. Izberite telesno dejavnost, ki vam najbolj ustreza in jo trenutno zmorete opravljati. Na izbiro imate hojo, kolesarjenje, tek, fizično delo (npr. vrtnarjenje), plavanje, športne igre (npr. tenis), pohodništvo itd. Priporočamo, da začnete hoditi in delati vaje za moč, ki ustrezajo vaši trenutni telesni zmogljivosti (nekaj primerov najdete v nadaljevanju).
  2. Telesna dejavnost naj bo takšna, da bo od vas zahtevala vsaj manjši napor (pospešeno dihanje in srčni utrip), ni pa priporočljivo, da občutite močno utrujenost.
  3. Traja naj vsaj 30 minut. V primeru, da ne zmorete 30 minut neprekinjene dejavnosti, si jo lahko razdelite na več delov (primer: med sprehodom vsakih 10 minut sedete in si odpočijete).
  4. Aktivni skušajte biti čim več dni v tednu. V primeru, da ste bili do sedaj povsem neaktivni, začnite telesno dejavnost izvajati trikrat tedensko in postopoma povečujte pogostost.

Kako in koliko je dovolj?

EN_CLL_Physical_Exercises_Article_1b

Vadbo smo razdelili na tri oblike, ki so za vas najkoristnejše: vadba za vzdržljivost, moč in gibljivost. Na koncu najdete še primer tedenskega urnika, ki vam bo v pomoč pri razporejanju različnih oblik vadbe.

Vadba za vzdržljivost

V nadaljevanju je predstavljena petnajststopenjska shema stopnjevanja zahtevnosti vadbe za vzdržljivost. Pri tem ni nujno, da začnete na prvi stopnji. Ocenite, katero stopnjo ste trenutno sposobni opraviti. Imejte v mislih, da naj bo vadba takšna, da bo od vas zahtevala vsaj manjši napor (pospešeno dihanje in srčni utrip), ni pa priporočljivo, da občutite močno utrujenost. Če imate možnost merjenja srčnega utripa, priporočamo, da med vadbo dosežete 60‒75 % svoje najvišje frekvence. Če ugotovite, da je bila stopnja, ki ste jo izbrali, za vas prezahtevna, začnite raje vaditi na eni stopnji nižje. In obratno. Tako izberete začetno stopnjo.

Tako obliko vadbe skušajte izvajati vsaj trikrat tedensko. Nato skušajte vsaka 2‒3 tedne napredovati za eno stopnjo. Pomembno pa je, da ne izgubite volje, če ne morete upoštevati te sheme. Prav tako se lahko zgodi, da boste morali zaradi vplivov bolezni in zdravljenja za nekaj tednov znižati težavnostno stopnjo vadbe. Kar je vseeno veliko bolje kot to, da ste popolnoma neaktivni.

  1. stopnja: 4-krat po 5 minut hoje z vmesnimi 2-minutnimi odmori
  2. stopnja: 2-krat po 10 minut hoje z vmesnimi 2-minutnimi odmori
  3. stopnja: 3-krat po 10 minut hoje z vmesnima 2-minutnima odmoroma
  4. stopnja: 2-krat po 15 minut hoje z vmesnim 2-minutnim odmorom
  5. stopnja: 30 minut neprekinjene hoje
  6. stopnja: 2-krat po 20 minute hoje z vmesnim 2-minutnim odmorom
  7. stopnja: 40‒60 minut neprekinjene hoje
  8. stopnja: 3-krat po 5 minut hitre hoje, prekinjene s 3-krat po 5 minut počasnejše hoje
  9. stopnja: 4-krat po 5 minut hitre hoje, prekinjene s 4-krat po 5 minut počasnejše hoje
  10. stopnja: 4-krat po 6 minut hitre hoje, prekinjene s 4-krat po 4 minute počasnejše hoje
  11. stopnja: 3-krat po 3 minute lahkotnega teka, prekinjenega s 3-krat po 7 minut hoje
  12. stopnja: 4-krat po 3 minute lahkotnega teka, prekinjenega s 3-krat po 6 minut hoje
  13. stopnja: 3-krat po 5 minut lahkotnega teka, prekinjenega s 3-krat po 5 minut hoje
  14. stopnja: 4-krat po 5 minut lahkotnega teka, prekinjenega s 4-krat po 3 minute hoje
  15. stopnja: 30‒40 minut neprekinjenega lahkotnega teka

Vadba za moč

Vsako vajo za moč smo razdelili na tri stopnje glede na zahtevnost: lahka, srednja in zahtevna. Za vsako vajo posebej ocenite, katero stopnjo ste trenutno sposobni opraviti. Ni nujno, da vse vaje izvajate pri isti zahtevnosti (npr., lahko izvajate zahtevno obliko počepa in lahko obliko sklec). Če lahko pravilno izvedete več kot 20 ponovitev določene vaje, je ta za vas preveč preprosta; poskusite izvesti zahtevnejšo obliko. Če pa ne zmorete izvesti vsaj 15 ponovitev, raje izvajajte lažjo obliko (v primeru, da ne zmorete opraviti vsaj 15 ponovitev lahke oblike vaje, izvajajte toliko ponovitev, kolikor jih zmorete, in skušajte postopoma napredovati do 15). Tako izberete začetno obliko izvedbe posamezne vaje.

Te vaje izvajajte po metodi krožnega treninga – vaje izvajajte eno za drugo z vmesnimi odmori. Med posameznimi vajami si vzemite 30‒60 sekund odmora, med krogi pa 2‒3 minute. Vaš prvi cilj naj bo, da opravite en krog vaj in se pri tem držite vseh zahtev glede ponovitev in odmorov.

Pozneje pa skušajte napredovati v številu zaporedno opravljenih krogov in zahtevnosti vaj. Znotraj posamezne vadbe naj bi izvedli 2‒3 kroge. Priporočljivo je, da vadbo za moč izvajate dvakrat tedensko.

Primer sheme stopnjevanja vadbe za moč:*

  1. stopnja: 1 krog lahke stopnje vaj
  2. stopnja: 2 kroga lahke stopnje vaj
  3. stopnja: 3 krogi lahke stopnje vaj
  4. stopnja: 2 kroga srednje stopnje vaj
  5. stopnja: 3 krogi srednje stopnje vaj
  6. stopnja: 2 kroga zahtevne stopnje vaj
  7. stopnja: 3 krogi zahtevne stopnje vaj

* Glede na to, da ne boste izvajali vseh vaj pri isti zahtevnosti, naj vam ta shema služi izključno kot primer.

Priporočljivo je, da se pred vadbo za moč ogrejete. Za to lahko izvedete 2‒3 kroge ogrevalnih/ravnotežnostnih vaj, ki so prikazane na posnetku.

Vadba za gibljivost

Vaje za gibljivost lahko izvajate prav vsak dan ali pa jih skušajte izvesti vsaj trikrat na teden. Takrat izvedite vsaj dve seriji vsake vaje (lahko tudi več).

Tedenski razpored

Pon.

Tor.

Sre.

Čet.

Pet.

Sob.

Ned.

Vadba za moč

 

 

Vadba za moč

 

 

 

 

Vadba za vzdržljivost

 

 

Vadba za vzdržljivost

Vadba za vzdržljivost

 

Vadba za gibljivost

 

Vadba za gibljivost

 

Vadba za gibljivost

 

 

Priporočamo, da raje izvajate manj zahtevno vadbo in ste pri tem bolj dosledni.

    Vaje za hematološke bolnike: Ogrevanje

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za moč, Počep

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za moč, Sklece

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za moč, Veslaški poteg stoje

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za moč, Mali most

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za moč, Stabilizacija trupa

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za moč, Dvig bremena v predročenje

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom

    Vaje za hematološke bolnike: Vadba za gibljivost

    Kronična limfocitna levkemija (KLL), Diseminirani plazmocitom
  • Viri

    Kathryn H. Schmitz, Kerry S. Courneya, Charles Matthews, Wendy Demark-Wahnefried, Daniel A. Galva, Bernardine M. Pinto, Melinda L. Irwin idr. (2010). American College of Sports Medicine Roundtable on Exercise Guidelines for Cancer Survivors. MEDICINE & SCIENCE IN SPORTS & EXERCISE: American College of Sports Medicine. DOI: 10.1249/MSS.0b013e3181e0c112.

    Sandra C. Hayes, Rosalind R. Spence, Daniel A. Galvão in Robert U. Newton. (2009). Australian Association for Exercise and Sport Science position stand: Optimising cancer outcomes through exercise. Journal of Science and Medicine in Spor; 2009 (12), 428–434. DOI:10.1016/j.jsams.2009.03.002.

    Yuan Zhou, Jinjie Zhu, Zejuan Gu, Xiangguang Yin. (2016). Efficacy of Exercise Interventions in Patients with Acute Leukemia: A Meta-Analysis. PLOS One; 2016.

    Saskia Persoon, Marie José Kersten, Karen van der Weiden, Laurien M. Buffart, Frans Nollet, Johannes Brug idr. (2013). Effects of exercise in patients treated with stem cell transplantation for a hematologic malignancy: A systematic review and meta-analysis. Cancer Treatment Reviews; 2013 (39), 682‒690. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.ctrv.2013.01.001.

    Kerry S. Courneya in Christine M. Friedenreich. (2011). Physical Activity and Cancer. Springer.

    Moshe Frenkel in Kenneth Sapire. (2017). Complementary and Integrative Medicine in Hematologic Malignancies: Questions and Challenges. Curr Oncol Rep, 2017 (19:79). DOI 10.1007/s11912-017-0635-0.

    Claudio L. Battaglini. (2011). Physical Activity and Hematological Cancer Survivorship. Physical Activity and Cancer, 275 Recent Results in Cancer Research 186, DOI: 10.1007/978-3-642-04231-7_12.

    M Mello, C Tanaka in FL Dulley. (2003). Effects of an exercise program on muscle performance in patients undergoing allogeneic bone marrow transplantation. Bone Marrow Transplantation (2003) 32, 723–728. DOI:10.1038/sj.bmt.1704227.

    KY Wolin, JR Ruiz, H Tuchman in A Lucia. (2010). Exercise in adult and pediatric hematological cancer survivors: an intervention review. Leukemia, 2010; 24 (1113–1120). DOI:10.1038/leu.2010.54.

    Fernando Dimeo, Stefan Schwartz, Thomas Fietz, Tabata Wanjura, Dieter Böning and Eckhard Thiel. (2003). Effects of endurance training on the physical performance of patients with hematological malignancies during chemotherapy. Support Care Cancer, 2003; 11: 623–628. DOI: 10.1007/s00520-003-0512-2.

    Jessica M. Scott, Saro Armenian, Sergio Giralt, Javid Moslehi, Thomas Wang and Lee W. Jones. (2016). Cardiovascular disease following hematopoietic stem cell transplantation: Pathogenesis, detection, and the cardioprotective role of aerobic training. Critical Reviews in Oncology/Hematology 98 (2016) 222–234.

    Chris P. Repka, Brent M. Peterson, Jessica M. Brown, Trent L. Lalonde, Carole M. Schneider and Reid Hayward. Cancer Type Does Not Affect Exercise-Mediated Improvements in Cardiorespiratory Function and Fatigue. Integrative Cancer Therapies 2014, Vol. 13 (6) 473–481. DOI: 10.1177/1534735414547108

Prikaži več