Stock photo. Posed by model.
Telesna vadba vam bo prinesla tudi boljše telesno in čustveno počutje ter vam olajšala spopadanje z boleznijo21, 24, 25. Zaradi povečanega tveganja okužb se morate izogibati okoliščinam, v katerih bi se lahko okužili, na primer dejavnosti v veliki skupini ljudi.23 Dejavni ste lahko na veliko različnih načinov in nikoli ni prepozno začeti.25 Poskusite lahko s:
- sprehodi v naravi;
- kolesarjenjem, plesom ali vrtnarjenjem;
- športi, kot so badminton, namizni tenis ali balinanje;
- hojo na obisk k prijateljem ali na delo;
- z vadbami, kot so joga, taj či ali pilates.
-
Kaj pravi znanost?
Tudi brez visoke znanosti vemo, da je gibanje za zdravje koristno. Kaj pa, ko zbolimo? Takrat ‒ čeprav se marsikomu zdi, da je bolezen čas za počitek ‒ postane telesna aktivnost v številnih bolezenskih stanjih že skoraj nuja. S telesno vadbo bolnik zadržuje izgubo mišičja in funkcionalne telesne mase ter tako pripomore k optimalnemu zdravljenju raka. Zlasti je to pomembno pri uporabi protirakavih zdravil, pri katerih je kot stranski učinek še posebej izražena prizadetost mišic. Ta zdravila pogosto uporabljajo tudi pri hematoloških rakih.
Tudi znanstvene ugotovitve so močno na strani telesne aktivnosti. Zaradi že skoraj osupljivo pozitivnih učinkov telesne vadbe kot podporne terapije pri zdravljenju rakastih obolenj in močnega orodja za preprečevanje razvoja kaheksije je število raziskav o povezavah med telesno vadbo in rakastimi obolenji zelo naraslo. Številne raziskave so prikazale ugodne učinke telesne vadbe na samo počutje, obstajajo pa tudi trdni znanstveni dokazi, da telesna aktivnost pomaga pri preživetju bolnikov z rakom. Še več, telesna aktivnost se je kot pomembno terapevtsko orodje izkazala tudi pri bolnikih z napredovalimi oblikami raka. Lahko bi celo trdili, da je telesna aktivnost, seveda v povezavi z ustrezno prehrano, neke vrste paralelna terapevtska pot v vseh fazah zdravljenja rakastih obolenj. Pri bolnikih, ki so rakasto bolezen že preboleli, pa bo aktivni življenjski stil pripomogel k rehabilitaciji in tudi zmanjšal možnost ponovitve bolezni.
-
Pozitivni učinki telesne aktivnosti
Ugodni učinki telesne vadbe so številni, od psiholoških do telesnih. Za blagodejen vpliv telesne aktivnosti ni treba, da bolnik z rakom preteče maraton ali spleza na dvatisočaka. Za to, da bo rakasto bolezen in tudi samo onkološko terapijo doživljal manj stresno in zakrbljeno, zadostuje že zmeren odmerek telesne aktivnosti.
Pri bolnikih, ki so telesno aktivni, opisujejo manj depresivnih stanj; manj so utrujeni in celo zaznava bolečine je manjša. Telesna aktivnost ima pozitivne učinke tudi na apetit. Za bolnike na protirakavi terapiji je to izjemno pomembno, ker jim olajša težave s prehranjevanjem, ki pogosto spremljajo zdravljenje rakastih bolezni. Prehrana je ključ do pozitivnih učinkov telesne vadbe: bolnik naj ne vadi “na prazno” in naj se zaveda, da prazen žakelj ne stoji pokonci! Z boljšim apetitom in manjšim odmerkom protibolečinskih tablet je tudi prebava boljša in bolniki imajo manj težav z zaprtjem.
Telesna vadba pri bolnikih z rakom ima tudi dober učinek na spanje. Bolniki, ki so redno telesno aktivni, bolje spijo in jih manj muči nespečnost.
Pozitivni učinki telesne vadbe pa lahko postanejo hitro negativni in še dodatno pospešijo razgraditvene procese v organizmu, kadar bolnik z njo pretirava. Čas bolezni in njenega zdravljenja ni čas za osebne rekorde ali športne dosežke, ki bi jim pripisali pridih herojstva. Da bo imela telesna vadba pozitivne učinke, naj bo zmerno naporna, če pa bo ob tem še zabavna, bo njen psihološki učinek še boljši. Bolnik z rakom mora vedeti, da “več” ni “bolje” in da telo tudi po telesni vadbi potrebuje čas za okrevanje. Zato si velike športne podvige prihranite za čas po končanem zdravljenju.
-
Kdaj telesna aktivnost ni primerna?
Pri telesni vadbi moramo biti previdni ali pa se ji celo izogniti, kadar se pojavijo hujši zapleti zdravljenja, kot je na primer visoka vročina, močna slabost in bruhanje ali neobvladljive bolečine. Pri teh in drugih zdravstvenih problemih, ki ogrožajo vitalne telesne funkcije, je v prvi vrsti potrebna simptomatska terapija. Ko so simptomi obvladani, se telesne vadbe lotite postopno in previdno.
-
Telesna aktivnost je ukrep proti kaheksiji pri bolnikih z hematološkim rakom
Pri bolnikih z rakom se zaradi same rakaste bolezni ali njene terapije razvije kronično vnetno stanje, ki ima za posledico razgraditvene presnovne spremembe. Prva žrtev so beljakovinske telesne strukture, ki počasi propadajo. To najprej vidimo na velikih mišičnih skupinah, na nogah in rokah. Najbolj vidna žrtev so namreč mišice, ki sestavljajo največji del funkcionalne mase telesa. Pri bolnikih s hematološkimi raki k razgraditvenim procesom v veliki meri ali pa celo bolj kot sama bolezen prispeva oziroma funkcionalno maso načne zdravljenje z agresivnimi zdravili.
Ker bolnik izgublja mišično moč in telesno maso, to vodi v funkcionalno opešanje in slabšo kvaliteto življenja. Teh razgraditvenih presnovnih sprememb ne moremo popolnoma preprečiti, lahko pa jih zelo učinkovito zaviramo z ustrezno prehrano in redno telesno aktivnostjo. Nasprotno telesna neaktivnost in pretiran počitek še spodbujata te presnovne spremembe, ki jih imenujemo tudi kahektične spremembe presnove. Danes še ne vemo čisto natančno, ali je osnovni vzrok za izgubo beljakovinskih struktur predvsem povečana razgradnja ali predvsem zmanjšana izgradnja beljakovin v telesu. Verjetno je vpletenih več mehanizmov; na nekatere od njih lahko zelo uspešno vplivamo s telesno vadbo. Prav tako vemo, da telesna neaktivnost oziroma pretirano mirovanje pripomore k zmanjšani izgradnji beljakovinskih struktur ter tako neposredno pospešuje propadanje telesa.
Ta znanstvena spoznanja nam torej ponujajo prepričljive razloge, zakaj je za bolnika z rakom telesna vadba pravzaprav kar nuja!
-
Kakšna telesna aktivnost?
Spoznanja o presnovnih spremembah pri kaheksiji so tako poleg že znanih ugodnih učinkov telesne vadbe osnovno izhodišče za nasvete glede telesne vadbe za bolnike z rakom. Ker je najbolj učinkovit protiukrep proti mišičnemu propadanju vadba za “izgradnjo mišic”, bolnikom najprej priporočamo to vrsto vadbe, ki jo imenujemo tudi vadba moči ali uporovna vadba. Vzdržljivostna vadba učinek vadbe za moč še poveča.
Bolniki naj torej predvsem poskrbijo za svoje mišice. Zadostujejo že osnovne vadbe za moč kot dviganje bremen, počepi, če zmorete, tudi sklece in podobne vaje, ki se jih spomnite še iz osnovne šole. Vadba moči naj traja vsaj 20 minut, 2‒3 krat na teden. Ob tem ne pozabite na vaje za trup, kot so trebušnjaki.
Telesna vadba je torej za bolnike dobra opora, ki pomaga prebroditi težavno zdravljenje rakaste bolezni. Če jo izvajate zmerno, nima nobenih spremljajočih sopojavov.
-
Viri
16. American Cancer Society. Leukemia - chronic lymphocytic. April 2016. http://www.cancer.org/acs/groups/cid/documents/webcontent/003111-pdf.pdf. Povezava je bila uporabljena aprila 2017.
17. Macmillan Cancer Support. Managing symptoms of fatigue. July 2013. Na voljo na: http://www.macmillan.org.uk/information-and-support/coping/side-effects-and-symptoms/tiredness/tips-manage-symptoms-fatigue.html. Povezava je bila uporabljena aprila 2017.
21. Macmillan Cancer Support. If you have diarrhoea. September 2014. Na voljo na: http://www.macmillan.org.uk/information-and-support/coping/side-effects-and-symptoms/eatingproblems/diarrhoea.html. Accessed April 2017.
24. NHS. 10 stress busters. January 2016. Na voljo na: http://www.nhs.uk/Conditions/stressanxiety-depression/Pages/reduce-stress.aspx. Povezava je bila uporabljena aprila 2017.
25. NHS. The importance of exercise as you get older. July 2015. Na voljo na: http://www.nhs.uk/Livewell/fitness/Pages/activities-for-the-elderly.aspx. Povezava je bila uporabljena aprila 2017.
26. Macmillan Cancer Support. Making sure you're safe when you're active. March 2014. Na voljo na: http://www.macmillan.org.uk/information-and-support/coping/maintaining-ahealthy-lifestyle/keeping-active/making-sure-safe-when-active.html#tcm:9-8441. Povezava je bila uporabljena aprila 2017.
Prikaži več
