Kako diagnosticirati raka prostate?

Pošlji po emailu
Shrani
Natisni

Prostatični specifični antigen - PSA test

PSA test (določanje prostatičnega specifičnega antigena) ni zanesljiv pokazatelj raka, zato je njegova uporaba pri diagnostiki raka prostate vprašljiva.

CEE_PC_disease_02
Stock photo. Posed by model.

Za nadzor razvoja bolezni je bistveno spremljanje dinamike PSA pri posameznem bolniku.
PSA je beljakovina, ki jo tvori prostata in je prisotna v semenski tekočini ter v manjših količinah v krvi. Za določanje koncentracije PSA se laboratorijsko analizira običajen vzorec krvi. V splošnem je normalna celokupna vrednost PSA nižja od 4 ng/ml (nanogramov na mililiter). Zaradi možnosti povečanja vrednosti PSA s starostjo ter ob prisotnosti drugih stanj, ki niso nujno povezana z rakom, se izvidov tega testa ne sme razlagati enostransko. 

Rezultate je potrebno ustrezno ovrednotiti ter tolmačiti s strani zdravnika. Na splošno velja, da je verjetnost tumorja pri bolniku z vrednostmi PSA pod 4 ng/ml nizka.

KATERI DEJAVNIKI LAHKO VPLIVAJO NA IZVIDE TESTA?

  • nedavna ejakulacija;
  • digitalni rektalni pregled;
  • transrektalni ultrazvočni pregled;
  • diagnostični postopki (npr. cistoskopija).

Poškodbe zaradi kolesarjenja ali vožnje z motorjem

ALI JE TO ZATO, KER PSA NI MERILO ZA PRISOTNOST ALI ODSOTNOST MALIGNE BOLEZNI?

  • Okoli 20% raka prostate je diagnosticiranih z biopsijo pri "normalnih" vrednostih PSA;
  • Vrednosti PSA se lahko povečajo tudi v prisotnosti vnetja prostate ali benigne hiperplaziji prostate;
  • Do majhnih sprememb vrednosti PSA lahko pride tudi iz nepojasnjenih razlogov, ki pa zagotovo niso patološki. 

Nasprotno pa je pri moških, ki so že bili zdravljeni zaradi raka prostate, test PSA zelo koristen pripomoček za spremljanje razvoja bolezni in oceno učinkovitosti zdravljenja; po radikalnem zdravljenju se raven PSA pri večini vrne v normalno območje.

Resnost

Resnost tumorja je opredeljena z dvema parametroma – s stopnjo diferenciacije na lestvici in s stadijem bolezni.

RAZVRSTITEV PO STOPNJAH (stopnje diferenciacije po Gleasonu)

Patolog, ki prejme tkivo v biopsijo in ga analizira pod mikroskopom, lahko ugotovi prisotnost rakavih celic in določi tudi stopnjo diferenciacije. Razvrščanje po stopnjah diferenciacije tumorskih celic je povezano z agresivnostjo tumorja in označuje hitrost, s katero tvorba raste in se širi na druge organe.

  • Razvrstitev v stopnje diferenciacije 2–4 kaže na dobro diferencirano rast tumorja z majhno težnjo razširjanja na druge organe
  • Razvrstitev v stopnji diferenciacije 5 in 6 kaže zmerno diferenciran tumor s srednjo stopnjo agresivnosti
  • Razvrstitev v stopnje diferenciacije  7–10 kaže na agresiven in slabo diferenciran rak, ki se bo bolj verjetno razširil na druge organe

Stadij bolezni

Drugi dejavnik, ki se uporablja pri ocenjevanju raka prostate, je stadij bolezni. Stadij označi mesto in velikost tumorja, označuje pa tudi, ali se je bolezen razširila na druge organe. Metoda, uporabljena za opisovanje stadija tumorske bolezni za vse vrste tumorjev je tako imenovani sistem TNM, črka T označuje obseg primarnega tumorja, črka N pomeni prizadetost bezgavk, črka M pa se nanaša na prisotnost oddaljenih metastaz. Črke TNM dopolnjujejo številke. Tumorji T1 in T2 se imenujejo »lokalizirani«, medtem ko so T3 »lokalno napredovali«. Ko rak doseže bezgavke ali druge organe, mu pravimo »napredovali« ali »metastatski«.

T – primarni tumor 
TX Primarnega tumorja ni mogoče oceniti
T0 Ni dokazov o primarnem tumorju
T1 Klinično neizrazit tumor ni otipljiv
T1a Naključno histološko odkritje tumorja v 5 % ali manj resektiranega tkiva
T1b Naključno histološko odkritje tumorja v več kot 5 % resektiranega tkiva
T1c Tumor, ugotovljen z igelno biopsijo (npr. zaradi povišane ravni za prostato specifičnega antigena (PSA))
T2 Tumor, ki je otipljiv in omejen znotraj prostate
T2a Tumor vključuje polovico enega režnja ali manj
T2b Tumor vključuje več kot polovico enega režnja, vendar ne oba režnja
T2c Tumor vključuje oba režnja
T3 Tumor je razširjen skozi ovojnico prostate
T3a Razširjenost zunaj ovojnice (enostranska ali dvostranska), vključno z mikroskopsko prizadetostjo vratnega dela mehurja
T3b Tumor vključuje semenski(-e) mešiček(-ke)
T4 Tumor je nepremičen ali pa napada sosednje strukture, razen semenskih mešičkov: zunanji sfinkter, danka, levatorske mišice in/ali medenično steno
N – regionalne bezgavke
NX Regionalnih bezgavk ni mogoče oceniti
N0 Brez metastaz v regionalnih bezgavkah
N1 Metastaze v regionalnih bezgavkah
M – oddaljena metasta
M0 Brez oddaljenih metastaz
M1 Oddaljena metastaza
  M1a     Neregionalna(-e) bezgavka(-e)
  M1b     Kost(i)
  M1c     Drugo(-a) mesto(-a)

Razredi tveganja

Razredi tveganja za napredovanje bolezni so kot vodilo pri izbiri zdravljenja in so opredeljeni glede na histološke značilnosti tumorja in vrednosti PSA. Pomembna je tudi stopnja diferenciacije rakavih celic in stadij bolezni, ki opredeljuje obseg tumorja. Govorimo tudi o tveganju za napredovanja bolezni. Opredelitev razreda tveganja za napredovanje bolezni omogoča povezavo »obsega tumorja« na podlagi stadijev bolezni z vrednostmi PSA in stopnjami po Gleasonu. Ta opredelitev onkologom omogoča izbiro najustreznejšega zdravljenja.

Opredeljeni so različni razredi tveganja za napredovanje bolezni:

  • nizko tveganje,
  • srednje tveganje,
  • visoko tveganje.

Opredelitev razredov tveganja temelji na določanju stadija (po sistemu TNM), stopnje (po Gleasonu) in ravneh PSA.

  Nizko tveganje Srednje tveganje Visoko tveganje  
Opredelitev PSA < 10 ng/mL
in GS < 7
in cT1-2a
PSA 10-20 ng/mL
ali GS 7
ali cT2b
PSA > 20 ng/mL
ali GS > 7
ali cT2c
kakršna koli vrednost PSA
kakršna koli vrednost GS cT3-4 ali cN+
  Lokalizirani Lokalno napredovali

Lokalizirana bolezen pomeni, da je tumor omejen na prostato.

Lokalno napredovala pomeni, da se je tumor razširil zunaj tkiva prostate, na semensko povesmo ali regionalne bezgavke .

Prikaži več