Klinične raziskave

Pošlji po emailu
Shrani
Natisni
pc-clinical-trials-j4p-article

Klinične raziskave ali klinična preskušanja so namenjena odkrivanju oz. preučevanju učinkov novih zdravil. To je dolgotrajen proces, ki navadno traja več let.

Preden farmacevtsko podjetje prične s klinično raziskavo novega zdravila, je treba izpeljati obsežne neklinične raziskave. Te vključujejo tako »in vitro«, torej testiranja v »epruveti« ali na celičnih kulturah, kot »in vivo« živalska testiranja. Pri tem raziskovalci preučujejo širok razpon odmerkov, da bi dobili preliminarne informacije o učinkovitosti, toksičnosti, porazdelitvi ter izločanju preskušanega zdravila. Tovrstna testiranja pripomorejo k odločitvi, ali ima preskušano zdravilo znanstveno podlago za nadaljnje raziskave. Kljub opravljenemu testiranju na živalih, je zaradi razlik med človeško in živalsko vrsto, zdravilo treba testirati tudi na ljudeh.

Celoten postopek kliničnih raziskav je razdeljen v štiri faze.

Če preskušano zdravilo uspešno prestane testiranja faze I, II in III, pridobi dovoljenje za promet s strani regulatornih organov in s tem se zdravilo lahko uporabi na širši populaciji. Faza IV poteka po tem, ko ima zdravilo že dovoljenje za promet in se spremljajo njegovi učinki po registraciji.

Neklinična preskušanja

Cilj nekliničnega preskušanja je zbiranje informacij o  učinkovitosti, toksičnosti, porazdelitvi ter izločanju preskušanega zdravila. Nekatera preskušanja se lahko izvedejo s pomočjo računalniških modelov ter izolacijo celic in tkiv, kljub temu pa so preskušanja na živalih neizbežna in predstavljajo nujno stopnjo v procesu pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom pri regulatornih organih. Za zaščito pravic laboratorijskih živali, se raziskovalci držijo smernic, s katerimi zmanjšajo število potrebnih laboratorijskih živali, prav tako se zmanjša raziskovalni vpliv nanje ter poveča dobrobit.

Klinična preskušanja

Klinična preskušanja v humani medicini so sestavljena iz štirih faz, in sicer faze I, II, III in IV. Vsaka izmed njih ima jasen cilj, število preskušancev pa se z napredovanjem raziskave iz ene faze v drugo veča.

Glavni cilji posameznih faz so sledeči:

  • faza I: oceniti varnost zdravila na zdravih prostovoljcih (prvo testiranje na ljudeh)
  • faza II: preveriti učinkovitost zdravila na bolnikih z ustrezno indikacijo oz. boleznijo
  • faza III: primerjati učinkovitost novega zdravila s standardnim zdravljenjem
  • faza IV: spremljati dolgotrajno učinkovitost zdravila (post-marketinško obdobje)

Preskušanje faze I

Pred pričetkom faze I, mora sponzor raziskave regulatornim organom, npr. Evropski agenciji za zdravila, predložiti vlogo preskušanega zdravila, kjer se navedejo podrobnosti nekliničnega preskušanja. Klinična preskušanja faze I so namenjena ocenjevanju varnosti, neželenih učinkov in iskanju najbolj primernega odmerjanja ter farmacevtske oblike zdravila.

Navadno je v prvo fazo vključeno manjše število zdravih prostovoljcev, preskušanje pa izvajajo na klinikah, kjer so prostovoljci pod stalnim nadzorom osebja. Cilj je določiti razpon ter najvišji odmerek, ki je še vedno neškodljiv za človeka. Preskušani odmerki so izbrani glede na rezultate toksičnih preskušanj na laboratorijskih živalih. Kot je bilo že omenjeno, preskušanja faze I najpogosteje vključujejo zdrave prostovoljce, v nekaterih primerih pa so lahko v preskušanja vključeni bolniki, pri katerih obstoječe standardno zdravljenje ni bilo uspešno.

Preskušanja faze II

Potrditvi varnosti preskušanega zdravila na zdravih prostovoljcih, sledi faza II. Njen namen je raziskati terapevtsko učinkovitost preskušanega zdravila pri bolnikih z ustrezno indikacijo oz. boleznijo. V fazi II se raziskuje terapevtski potencial zdravila, v primerjavi s preskušanjem faze I, je faza II obsežnejša.

Preskušanja faze II so včasih razdeljena v fazo IIA ter fazo IIB. Faza IIA je navadno zasnovana kot pilotna raziskava, kjer se ugotavlja klinična učinkovitost oz. biološka aktivnost, medtem ko se v fazi IIB ugotavlja optimalni odmerek, ki ima najbolj ugodno razmerje med učinkovitostjo ter neželenimi učinki.

Preskušanje varnostnega profila v fazi I, se lahko v fazi II ponovi na večjem številu oseb. S tem se poveča možnost pojavljanja neželenih učinkov, ki jih na manjši skupini ni moč opaziti. Raziskovalci se pri tem natančneje seznanijo z varnostnim profilom, neželenimi učinki ter njihovim obvladovanjem. Preskušanja faze II so lahko kontrolirana, kar pomeni, da imamo dve skupini bolnikov: ena skupina prejema preskušano (eksperimentalno) zdravilo, druga pa prejema kontrolno zdravilo – bodisi neko starejše (že testirano) ali placebo.

Če raziskovalci potrdijo domnevo, da je preskušano zdravilo bolj učinkovito v primerjavi s kontrolnim za ustrezno indikacijo oz. bolezen, se lahko preskušanja nadaljujejo s fazo III.

Preskušanja faze III

Preskušanja faze III so zadnja stopnja pred klinično odobritvijo novega zdravila. Tovrstna preskušanja se izvajajo na večjem številu oseb in so obsežnejša kot predhodni fazi, pogosto pa se izvajajo v več državah. Preskušanja faze III so zasnovana z namenom ugotavljanja učinkovitosti ter varnosti pri izbranih bolnikih v primerjavi s standardnim zdravljenjem.

Standardno zdravljenje lahko primerjajo:

  • z novim zdravljenjem,
  • različnim odmerkom istega zdravljenja,
  • z drugačnim časovnim režimom odmerjanja (manj ali bolj pogosto odmerjanje),
  • novim načinom jemanja standardnega zdravljenja.

Pogosto faza III vključuje tisoče bolnikov iz številnih ustanov različnih držav po svetu. Bolniki so randomizirani, kar pomeni, da jih v eno izmed skupin uvrščajo naključno.

Regulatorne ustanove, kot je Evropska agencija za zdravila (EMA), temeljito pregledajo rezultate kliničnega preskušanja faze III in se na podlagi teh odločijo za morebitno podelitev dovoljenja za promet z zdravilom.

Preskušanja faze IV

Predhodnemu uspešnemu zaključku faze I-III ter odobritvi s strani regulatornih ustanov, sledi faza IV, kjer se zbirajo podatki o dolgoročnih učinkih zdravila ali pa spremlja vpliv različnih faktorjev v kombinaciji z novim zdravljenjem, npr. medsebojne interakcije z drugimi zdravili na določeni populaciji, ki jih morda niso preskušali tekom predhodnih faz.

Spremljanje varnosti omogoča zaznavanje kakršnih koli redkih ali dolgoročnih neželenih učinkov, ki jih lahko opazimo zgolj ob razširjeni uporabi pri ljudeh ter skozi daljše časovno obdobje. Tovrstna spremljanja oz. preskušanja vodijo farmacevtske družbe, opisujemo pa jih z izrazom »farmakovigilanca«. Preskušanja faze IV so manj pogosta kot ostale stopnje kliničnih preskušanj, saj niso neizbežna za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom. Regulatorne ustanove lahko včasih izdajo omejeno oz. pogojno dovoljenje za promet z zdravilom in v takem primeru je treba pridobiti dodatne informacije o zdravilu s pomočjo preskušanja faze IV.

Kdo lahko sodeluje v kliničnem preskušanju?

Vsa klinična preskušanja imajo svoje smernice, ki določajo kdo se lahko vključi v raziskavo. Smernice raziskave določajo starost, bolezen in preteklo ter trenutno zdravstveno stanje.

Dejavnike, ki dovoljujejo udeležbo v klinični raziskavi, strokovno imenujemo »vključitveni kriteriji«, dejavnike, ki onemogočajo udeležbo, pa »izključitveni kriteriji«. Vredno je omeniti, da s kriteriji identificiramo ustrezne kandidate za raziskavo, prav tako pa jih s temi omejitvami vključevanja tudi obvarujemo. Kriteriji so postavljeni na tak način, da z njimi raziskovalci lažje pridejo do odgovorov na znanstvena vprašanja.

Klinične raziskave so potrebne za napredek pri zdravljenju raka, saj s tem bolnik dobi možnost prejemanja potencialno bolj učinkovitega zdravila.

Pripravil:

Romančík Martin, dr. med.

Bolnišnica Sv. Cirila in Metoda, Bratislava

  • Literatura:

    • Clinical trials in human medicines. Available at: https://www.ema.europa.eu/en
    • Phases of clinical trials. Available at: http://www.alzheimer-europe.org
    • Cancer research UK. Available at: https://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/find-a-clinical-trial/what-clinical-trials-are/phases-of-clinical-trials#phase3
    • American Cancer Fund. Available at: https://www.americancancerfund.org/cancer-101/clinical-trials/?gclid=EAIaIQobChMI5ZuptKaM4wIVg-F3Ch0xLQjcEAAYAiAAEgIyM_D_BwE
Prikaži več