Psihološke posledice

Pošlji po emailu
Shrani
Natisni

Z rakom prostate se v Sloveniji spopada mnogo ljudi, letno zboli okoli 1500 moških. Življenje z diagnozo raka je lahko fizično ter čustveno obremenjujoče in lahko vpliva na splošno počutje.

Nekatera čustva se zelo pogosto pojavijo pri moških z rakom prostate. Počutje se lahko tudi zelo hitro spreminja.

Če se počutite zelo potrte, se o tem pogovorite s svojim zdravnikom ali specialistom. Na voljo so različne oblike pomoči in podpore. Poiščite profesionalno pomoč. Zdravniki psihiatri in psihologi vam lahko pomagajo, če potrtost preraste v depresijo.

Spolne motnje, kot je erektilna disfunkcija, so lahko za nekatere moške še posebej obremenjujoče. Tudi v Sloveniji obstajajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s spolnimi motnjami in vam lahko pomagajo.

POGOSTA ČUSTVA IN MISLI

Moški se ob diagnozi in življenju z rakom prostate odzivajo na različne načine. Lahko občutite veliko različnih čustev, ki se lahko tudi hitro spreminjajo.

  • Šok, jeza ali strah. So pogosta čustva, ki jih lahko občutite, ko izveste za diagnozo raka prostate.
  • Če se dobro počutite, vam je morda težko sprejeti, da imate raka prostate.
  • Razočaranje, frustracija. Spremenijo se vaši načrti in način, kako razmišljate o sebi in svojem življenju.
  • Lahko vam izbira in postopek zdravljenja predstavlja stres.
  • Skrbi o neželenih učinkih. Če imate težave z erekcijo, uriniranjem in prebavo, vam to lahko povzroča skrbi.
  • Občutki izgube. Hormonska terapija lahko povzroči telesne spremembe, kot je sprememba telesne teže, manjša fizična moč, spremembe v spolnem življenju, lahko se počutite telesno spremenjene ali čutite ob tem izgubo.  
  • Spremembe identitete. Včasih moški povejo, da se počutijo manj možato zaradi njihove diagnoze in zdravljenja. Nekateri čutijo, da se jim spremeni vloga v družini, ker npr. prenehajo delati.
  • Nihanje razpoloženja. Hormonska terapija lahko povzroči, da se počutite bolj čustvene in potrte. Lahko povzroča tudi nihanje razpoloženja, ki se kaže npr. z jokom in jezo.
  • Nekatere moške skrbijo rezultati testov (npr. PSA), ki jih opravijo med zdravljenjem.
  • Občutek osamljenosti. Lahko se počutite same ali zapuščene, tudi potem, ko je zdravljenje že zaključeno in nimate več rednih pregledov.

 Vse to so normalni občutki, ki se lahko pojavijo. Lahko ostanejo z vami, najverjetneje pa se bodo sčasoma postopno spremenili.

 

Pomembno je prepoznati depresijo

 

Mnogi moški z rakom prostate občasno čutijo tesnobo in zaskrbljenost. Če pa se počutite zelo potrte, se vam je bistveno spremenil režim spanja ali apetita, če vas stvari hitro spravijo iz tira, je to lahko znak depresije.

 

Depresija je pogosta pri moških z rakom prostate. Pomembno je vedeti, da depresija pomeni več kot le slabo psihično počutje. Prizadene lahko spanje, apetit, odnose in vpliva na fizično zdravje. Raziskave ugotavljajo, da so pogosti znaki depresije pri moških z rakom prostate naslednji:

  • Motnje spanja. To lahko pomeni, da spite neobičajno veliko in bi dan kar prespali ali pa da imate težave z uspavanjem, nočnim prebujanjem ali prezgodnjim bujenjem in se ne naspite dovolj.
  • Občutek utrujenosti in pomanjkanja energije.
  • Težave s koncentracijo. Lahko se težje zberete ali si težje zapomnite stvari ali bolj s težavo sprejemate odločitve.
  • Ponavljajoče se misli o smrti (samomorilne misli). Ljudje z depresijo lahko pogosto razmišljajo o smrti ali samomoru ali celo načrtujejo izvedbo. Zelo pomembno je, da se v tem primeru z nekom pogovorite in poiščete pomoč.
  • Občutki krivde, ničvrednosti ali nemoči.
  • Nemoč uživanja. Lahko ne zmorete v polni meri uživati v stvareh, ki so vas včasih zelo veselile.
  • Trajna žalost, ki jo lahko občutite več dni v tednu in vztraja večino dneva.
  • Izguba energije in volje. Lahko se počutite razdražljive in nemirne ali pa upočasnjene.

Če opazite takšne spremembe pri sebi (ali vas nanje opozorijo vaši bližnji), se pogovorite z zdravnikom. Depresijo se da učinkovito zdraviti z zdravili, pomaga pa tudi telesna aktivnost in sprostitev.

 

Kje lahko poiščete pomoč v primeru duševne stiske?

 

  1. Pogovorite se z osebnim zdravnikom o svojem psihičnem slabem počutju, morda vas bo napotil k psihiatru ali psihologu.
  2. Če se vam zdi, da ste morda depresivni ali vas na to opozorijo vaši bližnji, se pogovorite s psihiatrom, ki vam v primeru depresije lahko pomaga z zdravili. V Sloveniji za obisk psihiatra ne potrebujete napotnice.
  3. V primeru hude duševne stiske ali samomorilnih misli obiščite eno od psihiatričnih ali drugih urgentnih služb. Urgentni psihiatrični pregledi potekajo v vseh Psihiatričnih bolnišnicah po Sloveniji.
  4. V primeru hude duševne stiske lahko pokličete na telefon, kjer so usposobljeni svetovalci za klice v duševni stiski:
    • Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), tel. št.: 01 520 99 00 
    • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan), tel. št.: 116 123
  5. Na voljo so tudi brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet http://www.posvet.org; v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro, na tel. št.: 031 704 707) in Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro na tel. št. 031 778 772
  6. V Ljubljani v okviru Psihiatrične klinike deluje Ambulanta za spolno zdravje. https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-mentalno-zdravje/ambulanta-za-spolno-zdravje/

 

Kaj še pomaga pri obvladovanju čustev?

 

Pomembno je vedeti, da se mnogo moških sooča z enakimi težavami kot vi. Ni pravilnega ali napačnega načina vedenja ob diagnozi. Nekateri bolniki poiščejo nov smisel, več energije namenijo stvarem, ki jih veselijo in se osredotočijo na pozitivne vidike svojega življenja. Po drugi strani se vam ni treba siliti, da bi bili veseli, brezskrbni in optimistični za vsako ceno, da bi razveselili tiste, ki so okrog vas.

Nekaterim že vzdrževanje dnevne rutine in organiziranje dneva omogoča večji občutek nadzora nad svojim življenjem in obvladovanja bolezni. Včasih je lahko terapevtsko tudi zapisovanje svojih misli ali slikanje. Pomaga tudi glasno izražanje svojih strahov in prilagajanje svoji bolezni. Ne bojte se izraziti svojih čustev, ne glede na to, kako neprijetna ali zaskrbljujoča so. Za ohranjanje pozitivnega odnosa do življenja je včasih dovolj, če preživite nekaj časa sami, se poskusite sprostiti, telovaditi, zdravo in uravnoteženo prehranjevati, se izogibati alkoholu in redno spati. 

 

  • Viri

    1. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders. 5th edition. Washington, DC: American Psychiatric Association; 2013.
    2. Baker P, Beesley H, Fletcher I et al.: ‘Getting back to normal’ or ‘a new type of normal’? A qualitative study of patients' responses to the existential threat of cancer. European Journal of Cancer Care2016; (25): 180–189 
    3. http://www.nijz.si/sl/movember-z-brki-proti-raku-prostate
    4. https://prostatecanceruk.org/prostate-information/about-prostate-cancer
    5. Klaassen Z, Arora BK, Wilson SN et al.: Decreasing suicide risk among patients with prostate cancer: Implications for depression, erectile dysfunction, and suicidal ideation screening. Urologic Oncology: Seminars and Original Investigations. 2018; 36 (2): 60-66
    6. Levy A, Cartwright T: Men's strategies for preserving emotional well-being in advanced prostate cancer: An interpretative phenomenological analysis. Psychology & Health 2015; (30)10
    7. Watts S, Leydon G, Eyles C et al.: A quantitative analysis of the prevalence of clinical depression and anxiety in patients with prostate cancer undergoing active surveillance. BMJ Open 2015; 5: doi:10.1136/bmjopen-2014-006674
Prikaži več