Diagnoza

Pošlji po emailu

Natisni

Zdravljenje in možnost popolnega okrevanja sta uspešnejša, če ob pojavu simptomov bolnik poišče takojšnjo zdravniško pomoč.

Zgodnja diagnoza je zaradi tega zelo pomembna.^{10, 14, 15} Če zdravljenje ni takojšnje in učinkovito, se stanje lahko hitro poslabša, to pa večinoma vodi do sprejetja v bolnišnico.¹⁶ Brez ustreznega zdravljenja lahko simptomi vplivajo na bolnikovo počutje in počutje njegovih bližnjih.^{3, 17}

Če pri sebi opazite simptome ali se vam dozdeva, da zdravila ne učinkujejo, se nemudoma obrnite na svojega zdravnika.

Kako bo potekal pogovor z zdravnikom?

Zdravnik se bo z vami temeljito pogovoril o vaših simptomih in doživljajih. Lahko vas bo vprašal o:

vaši preteklosti in preteklem zdravstvenem stanju;
simptomih, ki jih doživljate;
trajanju simptomov;
če oz. kako se simptomi s časom spreminjajo;
možnih sprožilcih.

Zdravnik se bo pogovoril tudi z vašimi svojci ali prijatelji, da bo laže razumel ozadje in preteklost vašega stanja. Morda bodo potrebne še druge zdravniške preiskave, npr. odvzem krvi, slikanje možganov in podobno. Te preiskave so potrebne za ugotavljanje vašega splošnega zdravja in morebitnega somatskega vzroka simptomov. Lahko vas bodo prosili, da opravite psihološko testiranje, katerega namen bo spoznavanje vaše osebnosti in možganskih funkcij.

Za natančno diagnozo je pomembno poznati vpliv simptomov na vsakodnevne dejavnosti, tako da vas bo zdravnik povprašal o razmerah doma, v službi ter odnosih v družini in s prijatelji.

Literatura
1. APA Clinical Guidelines. American Psychiatric Association. Practice guidelines for the treatment of patients with schizophrenia. 2004.
2. Falkai P et al. World J Biol Psychiatry 2005; 6: 132–191.
3. Kendler KS et al. Arch Gen Psychiatry 1996; 53: 1022–1031.
4. World Health Organization. The World Health Report: 2001: Mental health: new understanding, new hope.
5. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders. 4th Edition Text Revision (DSM-IV-TR). Arlington: American Psychiatric Publishing Inc. 2000.
6. Lieberman JA et al. J Clin Psychiatry 1996; 57 (suppl 9): 5–9.
7. Breier A et al. Am J Psychiatry 1994; 151: 20–26.
8. Robinson DG et al. Am J Psychiatry 1999; 156: 544–549.
9. National Institute for Clinical Excellence. National Clinical Practice Guidelines Number 82.
10. Howard R et al. Am J Psychiatry 2000; 157: 172–178.
11. Angermeyer MC et al. Schizophr Bull 1990; 16: 293–307.
12. Murray RM and Fearon P. J Psychiatr Res 1999; 33: 497–499.
13. Lang UE et al. Cell Physiol Biochem 2007; 20: 687–702.
14. Harrigan SM et al. Psychol Med 2003; 33: 97–110.
15. Bottlender R et al. Schizophr Res 2003; 62: 37–44.
16. Emsley R et al. Curr Opin Psychiatry 2008; 21: 173–177.
17. Awad AG et al. Pharmacoeconomics 2008; 26: 149–162.
18. Keith SJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 997–1005.
19. Lieberman JA et al. Pharmacol Rev 2008; 60: 358–403.
20. Tandon R et al. Psychoneuroendocrinology 2003; 28 (suppl 1): 9–26.
21. Wyatt RJ. Schizophr Bull 1991; 17: 325–351.
22. Robinson DG et al. Arch Gen Psychiatry 1999; 56: 241–247.
23. Weiden PJ et al. Psychiatr Serv 2004; 55: 886–891.
24. Koen L et al. Psychosomatics 2007; 48: 128–134.
25. Novick D et al. Psychiatry Res 2010; 176: 109–113.
26. Kozma CM et al. Changes in schizophrenia-related hospitalization and ER use among patients receiving paliperidone palmitate. Current Medical Research and Opinion. 2011.27; 1603–1611.

Prikaži več

PSY-SLO-018-180419 EM-09762

Pošlji po emailu

Shrani

Natisni

Diagnoza

Sorodne vsebine

Čas po diagnozi

Simptomi

Vzroki