Kaj so duševne motnje

Pošlji po emailu
Shrani
Natisni

Vsakega duševnega nelagodja ne smemo šteti za duševno motnjo. Stiska, tesnoba, žalost, malodušje, nespečnost ali pomanjkanje teka so naravni odzivi na težke življenjske preizkušnje, nesoglasja, izgubo in razočaranje. 

Dobro je vedeti …

Tesnoba in žalost, ki se pojavita, kadar se znajdemo v težkem položaju, nista motnji. Lahko pa privedeta do motenj, če se ne lotimo reševanja težave oziroma odpravljanja neprijetnih razmer in čustev, ki jih te razmere povzročijo.

CEE_SCHIZO_disease_01_I

Vsakega duševnega nelagodja ne smemo šteti za duševno motnjo. Stiska, tesnoba, žalost, malodušje, nespečnost ali pomanjkanje teka so naravni odzivi na težke življenjske preizkušnje, nesoglasja, izgubo in razočaranje. Odzivamo se z žalostjo, tesnobo, včasih s strahom ali razdraženostjo. Na neuspeh in razočaranje, ki ogrožata dobro samopodobo, duševno celovitost in občutek varnosti, se odzivamo z jezo.

Kronični stres, nerešeni spori ali huda travmatična izkušnja lahko spodbudijo nastanek duševne motnje, npr. motnje spanja, motnje razpoloženja, čustvovanja in vedenja ter motnje prehranjevanja.

Ste vedeli ...

Pri nekaterih ljudeh lahko posledice hudega stresa in družbene osame povečajo tveganje za razvoj prve epizode ali ponovitev duševne motnje iz skupine shizofrenih in blodnjavih, afektivnih (depresivnih, maničnih) motenj.

Da bi se v težkih razmerah, v kakršnih se včasih znajdemo v življenju, počutili organizirano, varno in udobno, potrebujemo podporo bližnjih, neredko tudi podporo strokovnjakov.

Zapomnite si!

Če občutite stalne in moteče znake duševnega nelagodja, kot je npr. tesnoba ali depresivno vedenje, motnje spanja in prehranjevanja, razdražljivost in impulzivnost, se morate pogovoriti z ustreznimi strokovnjaki.

Prikaži več