To spletno mesto uporablja metode zbiranja podatkov o uporabnikih, opisane v Politiki o piškotkih. Vrste piškotkov, ki se uporabljajo v tem spletnem mestu, so navedene v Prilogi k navedenemu dokumentu. Z nadaljevanjem uporabe naše spletne strani se strinjate z uporabo pištkotkov. Več...
Simptomi

Simptomi

Ogroženost za razvoj bolezni je pri obeh spolih enaka. Pri moških se bolezen navadno pojavi prej kot pri ženskah.11
Simptomi in izraženost teh so pri posameznikih različni. Delimo jih na pozitivne in negativne.5

POZITIVNI SIMPTOMI

Te simptome imenujemo »pozitivni«, ker nekaj dodajo k dojemanju sveta.
  • Motnje zaznavanja (halucinacije): bolnik sliši, vidi ali občuti stvari, ki jih drugi ne. Halucinacije lahko prizadenejo katerega koli od čutov: vid, sluh, vonj, okus ali tip. Najpogostejše so slušne halucinacije.
  • Zmotna prepričanja (blodnje): bolnik ima prepričanja in zamisli brez dejanske podlage.
  • Motnje mišljenja: bolnik težko jasno in logično razmišlja, njegovi sklepi ne temeljijo na resničnosti.
  • Vznemirjenost: neugodje, povezano z napetostjo in razdražljivostjo.

NEGATIVNI SIMPTOMI

Ti simptomi so »negativni«, ker pomenijo zmanjšanje bolnikovih sposobnosti.5
  • Pomanjkanje motiviranosti: brezvoljnost, neprestano ležanje v postelji.
  • Socialni umik/depresija: bolnik se osami od družbe in zapira vase.
  • Otopelost: bolnik občuti praznino, ima težave pri načrtovanju.
  • Čustvena hladnost: pomanjkanje čustvenega odziva, izraznosti obraza.

AFEKTIVNI (ČUSTVENI) SIMPTOMI

Ti simptomi vplivajo na razpoloženje, to so npr. depresivnost, zaskrbljenost, občutek osamljenosti in pojav samomorilnih misli.

KOGNITIVNI SIMPTOMI

Kažejo se kot motnje spomina in osredotočenosti, pomanjkanje pozornosti, upočasnjeno razmišljanje, slab uvid v bolezen.
Bolniki s shizofrenijo imajo lahko težave na več področjih, npr. v medsebojnih odnosih, pri delu ali študiju, v družinskem življenju, s sporazumevanjem in samozavestjo.5
Večina bolnikov s shizofrenijo v življenju doživi več psihotičnih epizod, torej faz, ko so simptomi najizrazitejši.6–8
Pozitivni simptomi se s časom spreminjajo: ponovitev bolezni navadno pomeni poslabšanje teh simptomov, v remisiji oz. fazi stabilizacije pa se izboljšajo.1 V obdobju med epizodama bolniki živijo razmeroma normalno in delujejo čustveno stabilnejši. Negativna simptomatika se lahko pojavi kasneje, torej po prvi epizodi, in vztraja dlje ter se med epizodami poslabša.1, 9
Ponavljajoča se poslabšanja z vmesnimi izboljšanji nakazujejo kronični potek bolezni. Številni bolniki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z zdravili.1, 9

    PSY-SLO-018-180419 EM-09762