Odgovori na najpogostejša vprašanja

Pošlji po emailu
Shrani
Natisni
  • Sta shizofrenija in psihoza ista stvar?

    Psihoza je resna duševna motnja, ki vas deloma oddalji od sveta, kakor ga doživljajo drugi. Hkrati se umaknete v zasebni svet, ki spominja na skrivnostne in strašljive zgodbe. Za psihozo so značilni nenavadni, neprijetni simptomi, na primer blodnje in halucinacije. Če je taka motnja intenzivna in dolgotrajna, ji navadno rečemo shizofrenija.

    Če želite izvedeti več

  • Kdaj se psihoza po navadi začne?

    Navadno oseba prvo epizodo psihoze doživi med 18. in 30. letom življenja, torej med adolescenco ali v zgodnji odrasli dobi. Ženske prvo epizodo pogosto doživijo nekoliko kasneje kot moški, to je povezano z nevroprotektivnim delovanjem estrogena.

    Prvi simptomi, ki se kasneje diagnosticirajo kot shizofrenija, se pogosto pojavijo več mesecev ali celo let pred prvim akutnim izbruhom bolezni. Ti simptomi so zelo različni – obstajajo takšni, ki so značilni tudi za druge duševne motnje, kot sta nevroza in depresija. Na tej stopnji bolnik po navadi zanika, da je bolan. Zato se morda ne želi zdraviti. Prej ko se zdravljenje začne, učinkovitejše je. 

    Če želite izvedeti več

  • Je psihoza dedna?

    Tudi če nihče v vaši družini ni trpel za shizofrenijo, je tveganje, da boste zboleli 1:100. Če pa je imel simptome shizofrenije brat, sestra ali eden od staršev, je tveganje, da zbolite, še vedno majhno, 1:10. Čeprav je kdo v družini trpel ali trpi za shizofrenijo, vi pa ste starejši od 30 let, je tveganje za pojavitev bolezni minimalno. Če je oče, mati, sestra ali brat trpel za psihozo, je tveganje, da bo zbolel vaš otrok, majhno, 1:30.

    Tudi če oba, oče in mati, trpita za psihozo, je tveganje, da bo njun otrok zbolel za psihozo, manjše od 50%, znaša približno 40%.

    Če želite izvedeti več

  • Kateri drugi dejavniki, poleg genetskih, povzročajo psihozo?

    Z gotovostjo je mogoče trditi, da shizofrenije ali psihoze ne povzročajo nepravilna vzgoja, travme (telesne ali duševne) ali "značajske šibkosti". Shizofrenija zagotovo ni kazen za grehe ali prestopke – lastne ali družinske. Pri bolnikih s shizofrenijo so pomembni dejavniki, povezani s stresom, ali večja občutljivost za stres, ki povzroča poslabšanje (ponovitve) bolezni. Večja občutljivost za stres se pojavlja tudi pri osebah z drugimi duševnimi motnjami, kot so depresije ali nevroze. Da je oseba občutljiva za dejavnike razvoja shizofrenije, se mora ujemati več dejavnikov, npr. napaka, ki je nastala pri razvoju osrednjega živčevja in zaradi katere je oseba občutljivejša za dejavnike shizofrenije kot drugi ljudje (motnje pri razvoju možganov so prirojene ali pa so posledica okužbe med nosečnostjo, zapletov pri porodu, meningitisa ali poškodb), in psihosocialno ozadje (posamezniki s predispozicijo lahko razvijejo shizofrenijo kot odziv na čustvene težave, povezane s pomembnejšimi življenjskimi dogodki, kot so razveza, smrt bližnjega in razpad zveze).

    Če želite izvedeti več

  • Ali moj otrok trpi za shizofrenijo?

    Psihotične motnje se lahko pojavijo pri nekaterih ljudeh, ki jemljejo ali so jemali stimulativne droge ali uživajo alkohol, med zastrupitvijo ali takrat, ko se pojavijo abstinenčni simptomi (npr. delirium tremens). Vse pogosteje so psihoze, podobne shizofreniji, dejansko posledica rabe stimulativnih drog, kot je amfetamin ali LSD. Zato simptomi, značilni za shizofrenijo, še ne pomenijo, da ima prizadeta oseba dejansko shizofrenijo – lahko jih je povzročila tudi raba ali čezmerna raba stimulativnih učinkovin. Najboljši način, da ugotovite, ali ima vaš otrok shizofrenijo, je, da se obrnete na zdravnika, psihiatra, ki bo shizofrenijo diagnosticiral ali izključil.

    Če želite izvedeti več

  • Kaj storiti, če bolnik ne želi jemati zdravil?

    Pogosto se zgodi, da se oseba s shizofrenijo, pri kateri so simptomi izzveneli, počuti zdravo in želi pozabiti na bolezen; takšna oseba težko sprejme predlog o neprekinjenem zdravljenju ali sodelovanju pri drugih terapijah, saj želi, da bi jo obravnavali kot navadnega, zdravega človeka. Neprekinjeno (preventivno) zdravljenje je namenjeno preprečevanju ponovitve bolezni in ne temu, da bi osebo še naprej obravnavali kot bolnika. Namen takega zdravljenja je po doživeti epizodi psihoze pri prizadeti osebi z ukrepi in potrebnim znanjem o tem, kako uporabljati te ukrepe, preprečiti ponovitev bolezni.

    Vzpostavitev ustreznega dialoga med bolnikom, skrbnikom in terapevtom povečuje možnosti za uspešno sodelovanje pri zdravljenju. Če oseba ne sodeluje pri zdravljenju, je treba obiskati zdravnika in pripraviti akcijski načrt. Svojci in skrbniki pogosto menijo, da so dolžni nadzirati, ali njihovi bližnji upoštevajo navodila za zdravljenje. Zaradi tega se lahko vsa ali večji del njihove pozornosti in komunikacije z bolnikom osredotoča na to, ali bolnik redno jemlje zdravila. Če je tako, bolnik pogosto zaznava svojce kot "policijo za zdravila", to pa poslabša medsebojne odnose in poveča tveganje za prekinitev zdravljenja in s tem ponovitev bolezni. Rešitev bi bila raba zdravil za injiciranje s podaljšanim sproščanjem, ki bi morda odpravila te težave.

    Če želite izvedeti več

  • Je pri shizofreniji potrebno bolnišnično zdravljenje?

    Večji del zdravljenja poteka zunaj bolnišnice, po navadi bolnik med zdravljenjem biva doma z družino. Vendar je včasih potrebna hospitalizacija. Psihiatrična hospitalizacija za ljudi s shizofrenijo je potrebna, ko akutno izbruhnejo moteči simptomi, npr.:

    • oseba ne more toliko nadzorovati vedenja, da obstaja utemeljen strah, da bi lahko ogrozila svojo varnost ali varnost drugih (resno tveganje za zdravje in življenje ljudi);
    • oseba zanika, da bi se njeno stanje poslabšalo, zavrača jemanje zdravil, zato se lahko upravičeno domneva, da se ji bo stanje še poslabšalo;
    • zaradi poslabšanja stanja oseba ne zadovoljuje več osnovnih potreb, to pomeni, da spi na prostem, se ne prehranjuje ali ne pije;
    • oseba s shizofrenijo trpi tudi zaradi resne telesne bolezni ali pa se pojavijo neželeni učinki zdravil, ki jih ni mogoče obvladovati brez bivanja v bolnišnici.

    V prvi epizodi je psihiatrična hospitalizacija, ki omogoča natančno diagnozo bolezni in načrtovanje nadaljnjega zdravljenja, potrebna tudi, če navedenih dejavnikov za hospitalizacijo ni. Če pa hospitalizacija ni potrebna, vendar so bili rezultati ambulantnega zdravljenja neustrezni, je mogoče bolniku s shizofrenijo ponuditi več prehodnih oblik zdravljenja, tudi dnevno bolnišnično oskrbo, oskrbo na domu, zdravljenje v domačem okolju.

    Če želite izvedeti več

  • Je shizofrenija ozdravljiva?

    Shizofrenije za zdaj ni mogoče trajno pozdraviti, vendar je na voljo več možnosti zdravljenja, s katerim je mogoče obvladati simptome in bolniku zagotoviti višjo kakovost življenja. Zdravljenje shizofrenije je pogosto dolgotrajno, lahko traja tudi vse življenje.

    Če želite izvedeti več

  • Kako dolgo je treba jemati zdravilo?

    Zelo pomembno je, da bolnik zdravilo jemlje redno, brez prekinitev (kot predpiše zdravnik), da ostanejo simptomi pod nadzorom in da se prepreči ponovitev bolezni oziroma poslabšanje simptomov. Osebe s shizofrenijo morajo prejemati zdravilo celo oziroma še zlasti, ko se počutijo bolje, da ohranijo izboljšano stanje. Številni bolniki morajo antipsihotik jemati zelo dolgo, včasih vse življenje.

    Če želite izvedeti več

  • Bo imelo zdravljenje neželene učinke?

    Vsa zdravila imajo lahko neželene učinke, vendar je te navadno mogoče obvladati. Povečanje telesne mase, ekstrapiramidni simptomi (EPS) in sedacija pogosto veljajo za najbolj skrb zbujajoče neželene učinke zdravil za shizofrenijo in lahko vplivajo na izbiro zdravila.
    Vendar ni nujno, da se neželeni učinki pojavijo pri vsakem bolniku. Zato je pomembno, da se bolnik z zdravnikom pogovori o vseh neželenih učinkih, ki se pokažejo. Pomembno je, da ne neha jemati zdravila in ne spreminja odmerka, ne da bi se pred tem posvetoval z zdravnikom. Če se posameznik odloči, da bo nehal jemati zdravilo ali spremenil odmerek brez predhodnega posveta z zdravnikom, zdravilo ne bo učinkovalo, kot bi moralo. Včasih trajajo neželeni učinki zgolj nekaj tednov, ko se telo privaja na zdravilo. Obstaja način, kako jih omiliti, zdravnik lahko npr. predpiše dodatno zdravilo za odpravo neželenega učinka.  

    Če želite izvedeti več

  • Kako hitro začnejo zdravila učinkovati?

    Posamezniki, ki jemljejo antipsihotike, se nanje odzovejo različno hitro. Na splošno naj bi bile pri jemanju peroralnega zdravila stabilne in učinkovite ravni dosežene v nekaj dneh. Pri jemanju zdravila v obliki injekcije prva injekcija ne bo začela učinkovati takoj. Traja nekaj časa, pogosto več tednov, da se dosežejo stabilne in učinkovite ravni zdravila. Zato je pri nekaterih zdravilih za injiciranje poleg teh treba na začetku jemati še peroralno zdravilo, dokler se po vbrizganju ne začnejo sproščati ustrezne količine zdravila za dosego učinkovite ravni. Nekatera nova zdravila za injiciranje pa učinkujejo tudi hitreje.

    Če želite izvedeti več

  • Kako pomagajo antipsihotična zdravila?

    Zdravljenje z antipsihotiki je eden od načinov, s katerimi obvladujemo simptome shizofrenije. Če bolnik zdravila jemlje redno in po zdravnikovih navodilih, ne lajšajo le simptomov, ampak tudi stabilizirajo bolnikovo stanje. Če bolniki jemljejo predpisani antipsihotik po navodilih, imajo bistveno boljše možnosti, da ostane njihovo stanje dobro in se jim ni treba zdraviti v bolnišnici. Zdravilo lahko bolniku s shizofrenijo pomaga, da spet zaživi normalno.

    Če želite izvedeti več

  • Ali zdravilo povzroča odvisnost?

    Bolnike in svojce včasih skrbi, da bi antipsihotiki lahko povzročili odvisnost. Vendar antipsihotična zdravila ne povzročijo simptomov odvisnosti in občutkov vznesenosti (evforije). Drugo zmotno prepričanje o antipsihotičnih zdravilih je, da delujejo kot vrsta nadzora nad umom oziroma kot ‘kemični prisilni jopič’. Če so antipsihotiki uporabljeni v ustreznih odmerkih, človeka ne ‘onesposobijo’ oziroma zaradi njih ne izgubi sposobnosti samostojnega razmišljanja.

    Če želite izvedeti več

Prikaži več