Življenje z diseminiranim plazmocitomom: Uživaj v vsakem dnevu - Alenova zgodba

Življenje s KLL: tudi vam lahko uspe - Nadina zgodba

Avanture bolnika, ki živi z luskavico

Življenje bolnika z luskavico

Življenje s kronično limfocitno levkemijo: čutim, da sem vsak dan močnejša | bolničina zgodba

Življenje s kronično limfocitno levkemijo: delam kot povsem zdrava oseba | bolnikova zgodba

Življenje z diseminiranim plazmocitomom: iti naprej | bolničina zgodba

Moje zdravljenje

Življenje s KLL: moje življenje se je čudežno spremenilo | bolnikova zgodba

Življenje z diseminiranim plazmocitomom: ostati pozitiven | bolničina zgodba

Kako mi je Crohn pomagal postati kdor sem

Psoriaza. Bolezen z več obrazi

"Z nevidno boleznijo se je težko boriti." Zuzanina zgodba - o diagnozi diseminirani plazmocitom

8. Bolan sem, priznam. Največja stigma, s katero se moramo spopadati

Šestnajst let nazaj, ko se je moja bolezen začela, je bila že beseda “psihologija” za mnoge ljudi sramotna; “psihiatrija” še bolj! Zame je bilo priznanje bolezni največji izziv med vsemi, ki ga v tistem času nisem zmogel.

7. Začnite z malimi koraki: Kako premikati gore?

Moja prva epizoda depresije je bila zelo globoka in težka. Sivi dnevi, tedni, meseci. Če se ozrem nazaj, pravzaprav ne vem, kako se mi je uspelo prebiti skozi to težko obdobje. Edino kar sem zmogel, je bilo, da sem se učil živeti. Korak za korakom sem sestavljal skupaj delce svojega življenja.

1. Glavni steber duševne stabilnosti

Zdravila sem najprej jemal v obliki tablet in jemanje zdravil se mi je zdelo zelo deprimirajoče. Več let sem se spopadal z zaskrbljenostjo in se vsakokrat znova spraševal, ali sem ta dan vzel zdravilo ali sem ga spet pozabil vzeti. Po vseh teh težavah in ponovnih epizodah bolezni sem izvedel za možnost, da lahko zdravilo prejemam v obliki injekcij enkrat na mesec.

2. Steber duševne stabilnosti: psihoterapija in zavestno izbran način življenja

Psihoterapija pomeni sodelovanje s psihoterapevtom. Zlato pravilo pri tem je, da pacient izbere svetovalca. Sam sem izbiral tako dolgo, da sem našel zdravnika, ki mu lahko stoodstotno zaupam.

3. Z njimi je življenje lažje, brez njih pa nemogoče: podpora v družini in odnosi z ljudmi

Preden sem spoznal svojo ženo, sem eno leto živel v Budimpešti sam s svojo boleznijo. V tistem času mi je opravljanje dela in vsakodnevnih aktivnosti predstavljalo velik izziv.

4. Kako pomembni so šport in vsakodnevne vaje: gibanje in narava

Zavestno izbran način življenja je postal moja rutinska praksa in bistveni del pri tem je vsakodnevna telesna vadba. Priznati moram, da sem na tem področju naredil velik premik. Prej sem lahko prehodil natanko tristo metrov, kolikor sem potreboval do avtomobila. Odločila sva se, da uvedeva nekaj sprememb, a postopno, korak za korakom.

5. Kako smo lahko koristni člani družbe: prispevanje vrednosti z delom in ustvarjalnimi dejavnostmi

V zadnjem delu serije želiva opisati svoje lastne izkušnje delovanja v družbi. Naslov tega dela bi se lahko glasil: "Kako smo lahko koristni člani družbe?"

6. Komu lahko povem, da imam diagnozo shizofrenije? In kako? - Pogovarjajmo se. Izkušnje iz prve roke.

Biti na odru ter govoriti pred velikim občinstvom je posebno doživetje, predvsem, ker skoraj vsak poslušalec vpraša: “Kako to storimo?”

Živeti stabilno s shizofrenijo - izkušnje iz prve roke

Shizofrenijo imam že več kot 15 let. Skupaj z ženo bi rada v naslednji seriji prispevkov svoje dosedanje izkušnje opisala in posredovala svojim najbližjim in drugim ljudem, ki so v podobni situaciji kot midva.

VLASTA, 54 LET po poklicu ekonomski tehnik.

Diagnozo psoriaze imam približno 25 let, psoriatičnega artritisa pa dobrih 20 let.

JOŽICA, 60 LET, upokojenka.

Ukvarjam se z delom na kmetiji in v gospodinjstvu, sodelujem tudi v različnih društvih.

CVETKA, 64 LET, upokojenka.

S psoriazo sem se srečala, ko sem bila še zaposlena.

BLAŽ, 47 LET, delavec v lesnopredelovalni tovarni, invalidsko polovično upokojen.

Diagnozo psoriaze imam 39 let, v prostem času malo kmetujem, gobarim in rišem.

SUZANA, 63 LET, upokojenka.

Psoriazo imam že od rojstva in ne vem, kakšno je življenje brez nje. Rada hodim po naravi, imam tudi dva vnučka, ki sta mi v veliko veselje.

LUDVIK, 59 LET, po poklicu natakar.

V prostem času rad hodim, se ukvarjam z vnukinjami ter delom na vrtu in okrog hiše.

GORAZD, 35 LET, osebni asistent hendikepiranim osebam.

Diagnozo psoriaze imam 14 let. Prosti čas izkoristim za kakšen pohod in aktivnosti v raznih društvih. Sem družaben.

JAN, 30 LET samostojni podjetnik.

Psoriazo imam 12 let. Prosti čas preživljam skupaj z družino in preberem kakšno dobro knjigo. Sem pozitiven.

MARJETA, 71 LET, upokojenka.

Diagnozo pustulozna psoriaza imam 34 let. Rada hodim v naravo, potujem, berem, vadim jogo in telovadim, grem v gledališče in na koncerte, se družim s prijateljicami

Zgodba gospoda Honze

(Češka) Ta izkušnja z boleznijo, ki na internetu velja za neozdravljivo, je bila zame izjemno dragocena. Na nek način je bila darilo. Znova sem ocenil mnogo stvari v svojem življenju. Mnoge prioritete so se spremenile in začel sem ceniti odnose namesto stvari.

Zgodba gospoda Petra

(Češka) Po začetnem šoku se ozreš nazaj in narediš poračun. Najprej, kaj sem spregledal ali napačno storil. Nato sem pomislil z drugega zornega kota in spoznal, da svojega življenja nisem zapravil. Veliko sem dosegel, ustanovil sem podjetje, se zabaval in živel na polno.

Vzponi in padci

(Irska) "Ime mi je Patrick Kilgallon. Prihajam iz mesta Mayo na zahodu Irske, a živim v Dublinu in sem star 73 let."

Sprememba življenskega sloga

(Slovaška) V aprilu 2005 so mi postavili diagnozo Diseminirani plazmocitom – rak, pri katerem se v kostnem mozgu razrastejo rakave plazmatke. Bolezen sem sprejela z žalostjo, pa vendar ponižno.

V življenju sem bila zelo srečna

(Poljska) "Ko sem prvič izvedela za svojo bolezen, sem mislila, da je to moj konec."

Težka pot

(Madžarska) "KLL so mi odkrili na rutinskem službenem presejalnem pregledu. Prvikrat so me zdravili čez pet let."

V iskanju miru

(Bolgarija) "Moja zgodba se je začela dve leti pred postavljeno diagnozo. Sem mati samohranilka in takrat sem si želela še enega otroka."

Izberem življenje

(Izrael) "Z ženo sva si zgradila lep dom, za kar sva porabila kar nekaj let. No, bila sva mlad par z malo denarja."

Ponovno živ

(Romunija) "Julija 2012 sem na vratu zatipal majhno bulico, ki pa ni bila videti kot bezgavka. Opravil sem krvne preiskave, tako kot mi je svetovala zdravnica, in pregled pri hematologu."